PREJEMKI IN OBRAČUN DAJATEV PO UVELJAVITVI ZPIZ-2, ZDR-1 IN ZUTD-A

OSEBE V DELOVNEM RAZMERJU

  1. Delodajalec je pred zaposlitvijo delavca dolžan JAVNO OBJAVITI PROSTO DELOVNO MESTO skupaj s pogoji dela in rokom za prijavo kandidatov, ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni (prej 5 dni), in sicer v sredstvih javnega obveščanja, na svoji spletni strani ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca. Delodajalec mora sam poskrbeti za dokazilo ob morebitnem inšpekcijskem pregledu, da je to res storil (kopija iz spletne strani, fotografija, …). Še vedno pa lahko objavi prosto delovno mesto preko Zavoda za zaposlovanje, ni pa več obvezno. Izjeme, kdaj ni potrebno objaviti prostega delovnega mesta, so navedene v 26 členu ZDR-1.
  2. Za delodajalca, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je omogočena OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKA DELODAJALCA ZA ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI ZA DVE LETI (pogodbe po 12.4.2013). V kolikor pa sklene pogodbo za določen čas, pa ima delodajalec dodatno obremenitev, in sicer mora ta prispevek ves čas take zaposlitve plačati v višini 5-kratnika zneska, torej 0,30% namesto 0,06%.
  3. Delodajalec in delavec morata pri sklepanju in prenehanju delovnega razmerja upoštevati predpise RS (ZDR-1) in mednarodne pogodbe, kolektivne pogodbe (ki v določenih primerih ponuja za delavce ugodnejšo ureditev oz drugačno ureditev kot zakon), SPLOŠNE AKTE DELODAJALCA in pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec mora sprejeti in urediti splošne akte delodajalca in omogočiti vsem delavcem seznanitev z njimi in delavcem morajo biti dostopni in vedno na razpolago, da se lahko z njimi seznanijo brez nadzora. S pogodbo o zaposlitvi z s kolektivno pogodbo se lahko določene pravice določijo za delavca ugodnejše od tistih iz ZDR (npr: opravljanje dela, odpovedni roki, odpravnine, nadurno delo, dodatek za delovno dobo, .. )
  4. Delodajalec mora delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. Delavec mu mora prejem te kopije podpisati, da ima delodajalec dokazilo, da mu je dejansko izročil.
  5. Pogodba o zaposlitvi mora biti v pisni obliki. V imenu delodajalca jih sklepajo poslovodne osebe
  6. Pogodba za določen čas se po novem NE sme skleniti za isto delo (isto delo je delo na delovnem mestu oz v okviru vrste dela, ki se dejansko opravlja), katerega neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti (trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporedja). Izjeme so navedene v 55 členu ZDR-1. Prej je bila omejitev isti delavec max 2 leti, sedaj pa max dve leti isto delo. DELAVCU PRAVILOMA ZA PRENEHANJE POGODBE ZA DOLOČEN ČAS PRIPADA ODPRAVNINA (razen če se npr pogodba podaljša ali sklene za nedoločen čas).
  7. Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo z odpovednim rokom (redna odpoved), ali brez odpovednega roka (izredna odpoved). Delavec lahko redno odpove pogodbo brez obrazložitve, delodajalec mora imeti utemeljen razlog. Preneha pa tudi s pisnim sporazumom med strankama. Delodajalec mora ob odpovedi delavca pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Sporazumna prekinitev za delavca pomeni, da nima teh pravic na zavodu. Pogodba lahko preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo ene stranke, sporazumno, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča ali po samem zakonu. Redna odpoved delodajalca – poslovni razlogi, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, neuspešno opravljeno poskusno delo, invalidnost. Pri redni odpovedi iz poslovnega razloga oz nesposobnosti mora delodajalec delavcu omogočiti odsotnost z dela min 1 dan na teden za vključevanje v program AP2. Še vedno pa ima delavec v času takega odpovednega roka pravico odsotnosti 2 uri tedensko zaradi iskanja nove zaposlitve in pravico do nadomestila plače. Izredna odpoved delodajalca – kot sedaj, dodatno pa tudi, če je delavec v postopku izbire predložil lažne podatke in dokazila. Izredna odpoved delavca – kot sedaj, dodatno pa če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oz mu je izplačal bistveno manjšo, oz če mu dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev le te ni izplačal v zakonsko določenem roku in zanj ni plačal tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev prispevkov za socialno varnost. NOVO – pred tako odpovedjo mora delavec pisno opomniti delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah obvestiti inšpektorja. V kolikor delodajalec napak ne odpravi v treh dneh, delavec izredno odpove pogodbo s 30 dnevnem roku in je upravičen do odpravnine kot iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
  8. Delavec je v primeru odpovedi pogodbe zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
  9. Plača mora biti VEDNO V DENARNI OBLIKI IN NAKAZANA NA TRR DELAVCA.
  10. Od 1.1.2013 se poškodbe na poti v in iz službe, ki je ne organizira delodajalec, šteje kot poškodba zunaj dela.
  11. Odpravnina (odpoved iz poslovnih razlogov, nesposobnosti, izredna odpoved podana s strani delavca): Osnova je povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh meseci in je odvisna od dobe zaposlitve pri delodajalcu, ne sme pa presegati 10 kratnika osnove – če presega davčno omejitev, se za ta del obračunajo vse dajatve kakor pri plači.
  12. Odpravnina pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas: vedno razen ko gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, opravljanje sezonskega dela (manj kot tri mesece), javna dela, zaradi APZ. Osnova je povprečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev - 1/5 osnove za delo manj kot eno leto, 1/5 osnove + povečan sorazmerni del za vsak mesec dela za pogodbe sklenjene za več kot leto. Odpravnina pa se delavci ne izplača, če se mu pogodba podaljša oz preide v nedoločen čas.
  13. PLAČA SE IZPLAČUJE NAJKASNEJE 18 DNI PO PRETEKU PLAČILNEGA OBDOBJA, oz prvi naslednji dan, če je dela prost dan. PLAČA, POVRAČILA STROŠKOV IN DRUGI PREJEMKI DELAVCA SE VEDNO IZPLAČUJEJO NA BANČNI RAČUN DELAVCA (v kolikor pa kp dopušča pa lahko npr boni, nikoli pa gotovina.
  14. PLAČILNA LISTA OZ. PISNI OBRAČUN mora delodajalec izročiti delavcu (osebno in proti podpisu) do konca plačilnega dne in ima večjo veljavo kot do sedaj, saj je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Razvidni morajo biti podatki o delavcu in delodajalcu, plači, nadomestilu plače, povračilih stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter PLAČILNI DAN.
  15. Konec leta mora delodajalec zbrati podatke v skupni pisni obračun plač in nadomestil ter povračil in drugih prejemkov, za preteklo koledarsko leto in ga delavcu izdati najkasneje do 31. januarja – oz njega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.
  16. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja (edini pogoj). V kolikor je le to sklenjeno ali zaključeno med koledarskim letom in je obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima delavec pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, torej sorazmerni del. Vsak delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve. Letni dopust v koledarskem letu ne sme biti krajši kot 4 tedne, najmanj tri dni pripada delavcu, ki neguje in varuje otroka ki potrebuje posebno nego oz. starejši delavec, invalid in delavec z min 60% telesno okvaro, in en dan za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let. Daljše trajanje dopusta pa se določi s KP ali s pogodbo o zaposlitvi. Po novem ni več obveznost delodajalca, da delavcu izroči potrdilo o izrabi dopusta.
  17. Izraba dopusta: Delodajalec mora zagotoviti izrabo letnega dopusta, delavec pa ga mora do konca leta izkoristiti najmanj dva tedna, preostanek pa po dogovoru z delodajalcem do 30.6. (v primeru bolezni, porodniškega, … pa do 31.12).
  18. Uvaja se posebno varstvo ekonomsko odvisnih oseb. To je samozaposlena oseba (npr sp), ki na podlagi pogodbe civilnega prava osebno, za plačilo samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da najmanj 80% letnih prihodkov pridobi od istega naročnika. Prepoveduje se diskriminacija, zagotavljajo se minimalni odpovedni roki, prepoved odpovedi pogodbe iz neutemeljenih razlogov, uveljavljanje odškodninske odgovornosti, plačilo praviloma ne sme biti manjše kakor če bi bila oseba zaposlena, ….

SAMOZAPOSLENI IN DRUŽBENIKI POSLOVODJE

To poglavje posebej tu ne obravnavam, ker sem ga dodelala že drugem razdelku.

DOHODKI IZ DRUGIH PRAVNIH RAZMERIJ

18. člen Zpiz – Podjemne pogodbe, avtorske pogodbe ipd. poslovodje, prokuristi, ….

Prispevek izplačevalca za invalidnost je 8,85%. Le ta se ne plačuje od dohodkov iz prenosa premoženjskih pravic in dohodka poslovodje, v kolikor je le ta zavarovan na podlagi 040.

UPOKOJENCI

Upokojenci so brez omejitev lahko družbeniki, prokuristi, poslovodje, podjemniki in avtorji. Z omejitvami pa so lahko družbeniki poslovodje (ustavitev izplačila dela ali celotne pokojnine), podjetniki (ustavitev izplačila dela ali celotne pokojnine) ter izvajalci začasnega in občasnega dela (časovna in zneskovna omejitev).

Upokojenci morajo svoj status urediti do 31.12.2013, drugače to uredi ZPIZ po uradni dolžnosti.

Začasno (krajše obdobje – npr 10 dni) in občasno delo (npr 3 krat letno po 15 dni)

-       Max 60 ur v koledarskem mesecu brez možnosti prenosa v naslednji mesec

-       Plačilo min 4,20€ na uro in ne več kot 6300€ letno

-       Delo se lahko opravlja pri več delodajalcih

Omejitve pri delodajalcih so omejene glede na število zaposlenih.

Obdavčitev:

-       25 % posebni davek od bruto zneska

-       25 % obračun dajatve od začasnega in občasnega dela

-       25 % akontacija dohodnine od 90 % bruto zneska

-       ZZ (4,55€)

-       PIZ 8,85%

Delodajalec vodi dnevno evidenco prihoda/odhoda ter število opravljenih ur.

Dohodek je potrebno izplačati do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.

Razlika med podjemno pogodbo in začasnim, občasnim delom? Pri podjemni pogodbi se podjemnik (tudi upokojenec) zaveže opraviti določen posel, naročnik pa to plačati. Obveznost podjemnika je končni rezultat oz uspešno dokončan posel. Deluje samostojno, v svojem imenu in za svoj račun. Pri začasnem, občasnem delu pa ne deluje samostojno, ampak je vključen v sam delovni proces – ima bolj sestavine delovnega razmerja, dela po navodilih in ima nadzor.